Zvončkov ni nikoli preveč

V navalu  cvetočega pomladnega drobiža imajo gotovo zvončki (natančneje mali zvonček ali Galanthus nivalis) pomembno mesto. Svoj vrstni prilastek rastlina opravičuje v praksi s tem, da zares pogosto prišiljeni cvetni popki pribodejo skozi ostanke snežnih zaplat. Ker je to naša domača rastlina in je po vsej Sloveniji močno zastopana, ne preseneča ugotovitev, da je zastopana tudi v vrtovih. Zvončkov dejansko ni nikoli preveč, zato jih zasajamo v vrtu, pustimo jim da se razraščajo in da semenijo ter se sami zasejejo. Odporni in vztrajni so, izniči jih lahko edino prezgodnja košnja, če so posajeni v trati, ali neučakano odstranjevanje njihovih listov preden porumenijo. Sicer pa je podobno tudi z vsem drugim ranopomladnim življem. Kot pomladna trajnica v gozdni senci pri nas zacveti jetrnik (Hepatica nobilis), ki mora imeti v vrtu pravo gozdno okolje, vlago in senco, sicer se ne obdrži dolgo. Zvončkov v vrtu res ni nikoli preveč, pri nas v naravi  navzlic izkopavanju zlepa ne bodo ogroženi, to pa se že dogaja z nekaterimi vrstami v Turčiji, od koder njihove čebulice pohlepno izvažajo na evropska tržišča.   I.G.