Napisane voščilnice in izrečene napitnice so gotovo iskren izraz dobrih želja. O tem niti najmanj ne dvomim in se jim pridružujem z vsem srcem! Saj, v teh prazničnih dneh naj v bodočnost sije luč, naj nakaže zarjo novega dne, novega leta. Menda je v človeški naravi, da bi v naivni preproščini hoteli pokukati v jutrišnji čas. Hoteli bi že danes videti tisto kar šele bo. Tako je bilo od nekoč. Zato je vzbrstelo praznoverje, vedeževanje, domnevna jasnovidnost. Mistična moč je bila pridodana tudi kateri od rastlin – za teh nekaj dni je to bela omela.
Za keltske svečenike – druide – je bila bela omela kot dar iz neba. O tem poroča Plinij, ko opisuje ljudstva takratne Galije in Britanije. Za nas je to malo pomembno, a morebiti vendarle zanimivo. Podobno velja za mitološko resnico, da je bila prav bela omela magična vejica Persefone, grške boginje žetve. Celo Merkurjeva razvejana palica je bila v resnici rogovila bele omele.
Za vrtnarja to sploh ni vrtna rastlina, sadjarju in gozdarju je nadležna, čeprav vsi ti (po službeni dolžnosti, bi rekli nekoč) vedo, da rastlina ni parazit. Ker bela omela (Viscum album, na sliki) s svojim listnim zelenilom sama ustvarja del potrebnih asimilatov, izdajajo polzajedalstvo le sesalne korenine, ki se vraščajo v lesnatega gostitelja. V vrtu je skoraj ne srečamo. Najpogostejša je v zanemarjenih starejših sadovnjakih, v parkovnih nasadih in na gozdnem drevju. Poleti je skoraj ne opazimo, ko pa odpade listje, že od daleč vidimo po vejah prepletajočo se razrast rogovilastih vejic. Listje je zimzeleno in vejice so zaradi tega iskan cvetličarski dodatek. Biserno bele jagode imajo svoj lepotni čar posebno v soju sveč, nekoč pa so iz njih delali lepilo za izdelavo ptičje limanice. Rastlino so že v antičnih časih uporabljali v zdravilstvu, pozneje je uradna medicina ni cenila do začetka tega stoletja. Učinkovine iz listov urejajo krvni tlak in sodijo med možne citostatike, zato belo omelo včasih nabirajo za potrebe farmacevtskih pripravkov ter jo celo gojijo.
Bela omela si poišče svojega gostitelja na katerem od 36 rastlinskih rodov, saj obstaja nekaj specializiranih podvrsti. Pogosto jo srečamo na jablanah, hruškah in češnjah, na javorih, brezah, topolih, robinijah, jelšah in podobnem drevju Redkeje se naseli na iglavcih. Pred desetletji so pri nas menda celo kaznovali nemarne gospodarje, ki so v sadovnjaku trpeli belo omelo, zdaj pa je ponekod v Evropi z zakonom zavarovana.
Naravno zelena ali tudi pozlačena vejica bele omele naj bi ob decembrskih praznikih simbolno prinašala srečo v domove. Kot resnično vedro razkošje jo zato umestimo v cvetlične aranžmaje in dekoracije. Iz mitologije grških, rimskih, germanskih in skandinavskih ljudstev je s pretapljanjem kultur prešlo nekaj nekdanjega pozitivnega verovanja tudi v naš čas in v naše kraje. Verovanje v magično moč te polovične zajedalke po svoje povezuje nekdanjost in sedanjost, z vsemi ostalimi simboli in človeškimi hotenji ponaša dobre želje čez prag starega v novo leto. Naj bo vsem kar najbolj srečno!
Izidor Golob