Vsekakor in nedvoumno so netreski na prvem mestu, prav v posmeh resnici, da je kamenje po nastanku starejše kot njim prilagojeno rastlinje. A družbica tako presneto lepo harmonira, da zares ni lepšega soglasja kot je suši in pomanjkanju prilagojen rastlinski rod in prvobitno čvrste rudnine v sončni pripeki domačega vrta. Celo za nepoučenega opazovalca so netreski nekaj posebnega, saj je to ob homulicah edini domači rod sočnic. Tako rečemo lepo po slovensko tistim rastlinam, ki imajo sočne (ali sukulentne, od tod ime sukulenti) liste, kar jim zagotavlja preživetje tudi ob siceršnjem pomanjkanju vode.
Sama od sebe se ponuja misel, da so te žlahtne rozetaste rastline kot nalašč za skalnjake, škarpe, strešne vrtove in soncu izpostavljene ter redko negovane posode. Posebne nege namreč netreski ne potrebujejo. Navajeni so vsega hudega, za rastišče pa mu je dovolj kar slamnata streha, kakršnih pri nas skoraj ni več. Po nekdanjem verovanju odganjajo strelo, po uporabnosti v ljudskem zdravilstvu pa je sok uhljekov bil znan kot učinkovita kapljevina za lajšanje bolečin vnetih sluhovodov.

Naš domači netresk se ”oglaša” na strokovno ime Sempervivum tectorum in ima v vrtnarski ponudbi več različic. Posebnost slovenske flore je juvanov netresk (S. juvanii), ki je bil odkrit v težko pristopnih strminah Donačke gore. Do zdaj je znano, da raste samo tam in nikjer drugje ne po Sloveniji, ne po svetu. Druge vrste netreskov, menda je znanih komaj kakšnih trideset, so naseljene v naravnih okolji gorskih samot zahodne Azije, severne Afrike in po evropskih višavjih. Skupaj je znanih okoli 30 vrst. Pri vseh vrstah in vseh sortah se moramo sprijazniti s krutostjo preživetja: ko rastlina v dovolj obilni listni rožici doraste do cvetne velikosti, zacveti in obrodi seme ter odmre. Ževljenje se nadaljuje s semeni, ki navzlic drobnogledni velikosti zlahka kalijo, še preprosteje pa s pritlikami, ki utegnejo odgnati kar 20 cm daleč in se končujejo z majhnimi novimi rastlinicami. S takšnimi ”mladički” razmnožujemo vse sorte, saj se le tako prenašajo vse lastnosti odbrank. Sicer pa tudi v naravi pogosto pride do medvrstnih križanj in iz potomstva se najdejo po vrtnarijah resnični lepotci. Nekateri so kosmato polsteni (večinoma so potomci vrste S. arachnoideum), pri mnogih je listje rdeče ali rjavkasto ali rumenkasto bronasto zagorelo. Tudi velikosti odraslih rozet so prav različne, od lešnikove razsežnosti pa do premera 25 cm.
Z netreski ustvarjamo vedno privlačne zasaditve v kamnitih koritih in keramičnih skodelah, razraščajo se lahko v zarezi strešne opeke ali v opečnem korcu na slemenu. V skalnjakih sadimo netreske v žepke med kamni, v skalne razpoke ali v peščeno prst. V gorskem svetu netreski niso vedno osamljeni, ker si najdejo družbo med nizkimi travami in drugimi asketi vročih dni. Sence pač ne marajo, zato jim vedno namenimo sončen prostor.

Izidor Golob