Rumena barva je pri oblikovanju vrtnih motivov izredno pomembna in pri enoletnicah (s trajnicami vred) s tem ni težav. Izbira rumenocvetnih grmovnic je že močno omejena, posebno pa to velja za popenjalke. Pri teh pogosto sežemo po najbolj znanem rumenocvetnem srobotu, po zlatem ali tunguškem srobotu. Vrsta je doma na severu Kitajske in ima ime po Tunguziji, pokrajini v Sibiriji. Vendar to ni edina vrsta srobota z rumenim cvetjem. Zato se seznanimo še z drugimi, od katerih vsaj nekaj najdemo v domačih drevesnicah.
Velikocvetnim sortam vrtnih srobotov ne bo potemnel blišč priljubljenosti, če bi pogosteje vsadili kakšno vrsto ali sorto z drobnejšim, toda izredno številnim cvetjem. Med zgodaj cvetočimi si že utira pot po vrtovih kateri od gorskih srobotov (Clematis montana) z rožnatim cvetjem ali izboljšave tudi pri nas rastočega planinskega srobota (C. alpina). Znatno manj sort južnega srobota (C. viticella) in najmanj takšnih z rumenimi zvončastimi cvetovi. A zaradi manj pogoste barve, jesenskega cvetja in trdnega “plezalskega značaja” delo z njimi ni zaman.
Že omenjeni zlati srobot (C. tangutica) bo lahko čez dve leti praznoval stoletnico odkar je bil prinesen v Evropo. Trdoživ je ta srobot in zraste do pet metrov visoko. Mladi poganjki so od začetka dlakasti in si zato še laže najdejo oporo. Peclji pernato sestavljenih listov se kot vitice ovijajo okoli vsakršne vejice, žice ali drugega vodila. Iz zalistij proti koncu poletja odženejo največkrat posamični cvetovi na 5 do 15 cm dolgih pecljih. Vsak cvet ima po štiri bleščeče rumene cvetne liste, ki se razpro v do 8 cm velik zvonček. Brž ko odpadejo cvetni listi se prikažejo soplodja s srebrnkastimi laski. Po prvem cvetnem valu je na vrsti pocvitanje – zlato cvetje med srebrom plodov. Vzgoja sadik iz zrelega semena je enostavna in vedno uspešna.
Korejski srobot se menda zdaj po pravem imenuje C. serratifolia ter je doma tudi še po Mandžuriji in na Hokkaidu. Zraste le okoli tri metre visoko in po nerodnosti pripravljene višje opore ostanejo gole. Avgusta in septembra zacveti z žvepleno rumenimi cvetovi, ki imajo v notranjosti razprtega zvončka temno rjavordeče prašnike. Tudi pri tej vrsti se pojavlja cvetje posamič ali kvečjemu po tri skupaj. Svilnata soplodja so za sveže in suhe šopke in zrelo seme je namenjeno razmnoževanju.
Za mnoge ljubitelje je od vseh podobnih najlepši himalajski srobot (C. orentalis), ki ima nekoliko bolj zaokrožene cvetne liste in intenzivnejšo rumeno barvo. Pri odbranki ORANGE PEEL je to že rumeno oranžna barva in cvetno tkivo po otipu res spominja na bolj tanki olupek pomaranče. Sicer pa je pri rumenocvetnih srobotih le malo sort in še te se med seboj bolj malo razlikujejo. Oskrba pa je povsod enaka, pri modrih, rdečih ali rumenih vrtnih srobotih: v prsti naj bo dovolj apna, nad koreninami zaraščenost ali debela plast komposta, mladice pa morajo imeti možnost, da rastejo in cveto soncu naproti.
