Negovana zelena preproga je v vrtu pogosto vse kaj drugega kot družba travnih vrst in sort, kar poznamo kot angleško trato. Gosta travna ruša, kjer ni nobene dvokaličnice ali druge netravne primesi, zahteva izredno mnogo dela in skrbi, zato ”pravo angleško trato” srečamo vsaj v našem podnebju izredno redko. Med travami se spet in spet naseli rastlinje, ki po botanični plati s travami nima nič skupnega. Nekaj semena prinese veter, svoj delež prispevajo celo mravljice in nekaj zaslug za to imamo pogosto kar sami. Lepega dne se zalotimo pred rešitvijo po sili: kdo se bo mučil s travami, saj mi je lahko negovana trata z dodatki v manjše breme in še vedno v veliko veselje.
Od tu dalje je le še kratek korak k načrtnemu naseljevanju netravnih elementov v vrtno trato. Nekatere čebulnice in gomoljnice, ki s svojimi podzemnimi organi dobro prenašajo naše zime, so za to kot ustvarjene. Z njimi ni mnogo dela, le razumeti jih moramo. Vse razumevanje se nanaša na ohranjanje listne mase, dokler proti koncu pomladi ne konča svojega asimilacijskega poslanstva. V naravi imamo precej takšnih primerov že pri domači flori (pasji zob v gozdu, veliki in mali zvonček, ptičje mleko, pomladni žafran na vlažnem obrobju), nekaj pa smo jih dokupili iz tujih logov. Možnih rešitev pri načrtovanju pomladi cvetoče trate je več, vedno pa bi morali že pred sajenjem misliti na to, da je pametno pustiti trato nepokošeno, dokler listje čebulnic ne začne rumeneti. Zato se bodo nekateri verjetno spomnili še vedno veljavnega nasveta, da je sajenje čebulnic pripravneje saditi na obrobje in ne kar vsevprek po sredini rekreacijske zelenice. To velja predvsem za sorte narcis s postavnimi in malo nadležnimi šopi listov, ki ostanejo po cvetenju. Manj vpadljive so skupine drobnih čebulnic in gomoljnic, s katerimi lahko ustvarimo prikupne skupinice tudi drugod.
Kot prvi neučakanci so že odcveteli krokusi (na sliki, seveda imajo vsi žafrani v tleh gomoljček in ne čebulice) in ozimika. Tudi dvolistna in sibirska modra čebulica (Scilla bifolia, S. siberica) sta že odvrgli svoje nezamenljivo modre cvetove. Semena jaric, nekaterih žafranov ter obeh vrst zvončkov bodo zanesljivo dozorela, če jih le pustimo pri miru. Zato bo čez nekaj let lepote precej več kot ob prvotni zasaditvi. O izbiri vrst in sort je vsaj za letošnjo pomlad vsak nasvet odveč, a ustvarjalnosti skoraj ne pozna zaprek. Dobre namere z vrtno trato ne morejo spodleteti, le s tulipani in hijacinti v travnem rastišču ni trajnega veselja. Za rast velikih in mladih čebulic in gomoljčkov je koristno dodati kakšno peščico rudninskega gnojila, hvaležno pa je sprejeta tudi vsaka lopata starega hlevskega gnoja ali dozorelega komposta. Z organskimi gnojili postrežemo jeseni, rudninska gnojila pa je bolje trositi takoj po cvetenju. Z gnojenjem koristimo tako pomladni cvetani kot travni ruši. In še enkrat naj v imenu cvetočih in odcvetelih čebulnic v trati ponovim prošnjo: počakajmo s košnjo, dokler listje ne začne odmirati.
Izidor Golob
