Smreke so gozdna drevesa (visoka ali vsaj srednje velika!) zmernega pasu severne poloble. Ker imajo gozd, park in vrt marsikatero skupno naravno značilnost, seveda smreke ne sodijo le v gozd, temveč lahko tudi v vrt. Ampak vrt je v primerjavi z gozdom le nekaj mnogo manjšega, vsaj kadar imamo v mislih povprečne vrtove bolj ali manj povprečnih ljudi. Takšnih nas je večina in od povprečja odstopa že tisti, ki zanesljivo loči smreko od jelke in duglazije. Zato v vrt gotovo ne sodi katerakoli smreka, v majhen vrt – takšen, ki skupaj z gojiteljevim domkom vred meri štiri do sedem arov – jih pravzaprav lahko sadimo le s tehtnim premislekom. Za premislek torej nekaj o primernih, manjših , smrekah.
Od vseh smrek, ki še po desetletjih niso nič nadležne, je le ena, katero lahko množimo s setvijo. To je omorika ali pančičevka (Picea omorika), ki ostaja vitka in elegantna ter je vsestransko uporabna, kjer je malo prostora. Slab zrak in šiškaste uši prenaša neprimerno bolje kot naša smreka (P. abies). Celo za živo mejo jo lahko uporabimo, sadike pa v primerni velikosti dobimo v gozdni ali vrtnarski drevesnici.
Skoraj vse druge smreke za manjše vrtove je treba cepiti na odgovarjajočo podlago . To je strokovno opravilo z mnogimi tehnološkimi zankami, zato so sadike dražje, vendar z znanimi sortnimi lastnostmi. Le pri nekaterih vrstah/sortah je uspešno množenje s potaknjenci. Največkrat so to stožčaste smreke (P. glauca CONICA), ki zrastejo po mnogih letih le do 3 m. Kot sladkorni stožec oblikovan drobnoigličasti vrtni dodatek je v suši in pripeki silno všeč sadni pršici (rdečemu pajku) sicer pa se poda v skalnjaku in tudi na grobu. Iz potaknjencev je tudi pritlikava oblika ( ECHINIFORMIS zraste do 60 cm, NIDIFORMIS do 1 m) navadne smreke, ki vedno ostaja brez vrhnjega poganjka.
Kavkaška smreka (P. orientalis) ima med vsemi smrekami najkrajše iglice, a z leti zraste v precejšnje drevo. Mnogo manjših razsežnosti je njena sorta AUREA (včasih jo imenujejo tudi AUREOSPICA), ki ima pomladi čudovite rumene vršičke – kar škoda jih je za kakšen smrekov sirup! Samo nekaj vejic je na sliki, a te nekako 6 mm dolge iglice bodo še pred jesenjo popolnoma pozelenele. Majhna ostaja še severnoameriška P. mariana NANA, od bodičastih smrek (znane so “srebrne smreke”) pa le iz potaknjencev vzgojene sadike sorte GLAUCA COMPACTA ne zrastejo več kot dober meter navzgor, zato pa krepko v širino. Med vsemi temi bo že menda mogoče izbrati kaj pravšnjega. Zato ostaja le dobrohoten namig, kaj si od smrek sme privoščiti snovalec parka, z velikim pridržkom pa zasajevalec obhišnega vrta. Naša gozdna smreka je res poceni ali zastonj, a je s svojimi vrtnimi pomanjkljivostmi še vedno predraga, da bi jo sadili. Zelene, polsrebrne ali srebrne bodičaste smreke (vse so P. pungens) se prerade razšopirijo podobno kot sitka (P. sitchensis). Mi zdaj že verjamete, da smreka ni smreki enaka?
